n rel Božić

См. также в других словарях:

• Božić — Bòžić m DEFINICIJA rel. kršćanski blagdan (25. 12), dan na koji se slavi rođenje Isusa Krista FRAZEOLOGIJA toviti (gojiti) prase uoči Božića raditi u posljednji čas ono na što je trebalo misliti prije; nije svaki dan Božić ne može čovjeku svaki… …   Hrvatski jezični portal

• Bòžić — m rel. kršćanski blagdan (25. 12), dan na koji se slavi rođenje Isusa Krista ⃞ {{001f}}toviti (gojiti) prase uoči ∼a raditi u posljednji čas ono na što je trebalo misliti prije; nije svaki dan ∼ ne može čovjeku svaki dan i stalno sve ići za rukom …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• Bog — Bȏg (bȏg) m <V Bȍže, N mn bògovi/bȍzi jez. knjiž.> DEFINICIJA 1. rel. a. stvoritelj ukupnog materijalnog i duhovnog svijeta b. gospodar prirode ili dijela prirode i dijela duhovnog svijeta (Perun, Mars) 2. pren. razg. moćna osoba, sila,… …   Hrvatski jezični portal

• bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• práznik — 1 a m (á) 1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• praznováti — újem nedov. (á ȗ) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zelèn — êna o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo zelena zastava / zelena… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zóren — 1 rna o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep …   Slovar slovenskega knjižnega jezika